Projekt "domač detergent za pranje perila"

Pred časom je meni zelo drag prijatelj Beno na Facebooku objavil recept za doma izdelan tekoči detergent za perilo, ki ga že kar nekaj časa izdeluje njegova Lili. Najprej sem bila zelo presenečena, da se kaj takega sploh da izdelati doma, potem sem bila pa še bolj presenečena, ko sem videla iz kakšnih sestavin je zadeva narejena - navadno trdo milo za perilo, soda bikarbona in voda. Takrat sem se odločila, da bom stvar preizkusila tudi sama, ko porabim ves kupljen detergent za perilo.

Ker sem imela še kar nekaj kupljenega gela za perilo, sem imela tudi kar nekaj časa, da zadevo dodobra preštudiram, prečešem internet in se naučim čim več o izdelavi domačih čistil. Odkrila sem zelo dobro spletno stran o sodi bikarboni, kjer sem prebrala veliko zanimivega in poučnega o izdelavi domačih čistil, škropiv in negovalnih sredstev iz sode bikarbone. No, našla sem tudi kar nekaj forumov in blogov, kjer govorijo o izdelavi tekočega detergenta in sem originalen recept prijatelja Bena in njegove Lili rahlo modificirala.

Tako sem danes porabila še zadnjo merico kupljenega detergenta in za izdelavo domačega uporabila naslednje sestavine:

- 10 velikih žlic oziroma 200 gramov sode bikarbone, ki sem jo   kupila v Eurospinu

- 5 velikih žlic oziroma 100 gramov pralne sode, ki sem jo kupila v Müllerju

- 1 kos oziroma 100 gramov marsejskega mila, ki sem ga kupila v Müllerju (firma je Enzian, so pa pakirana po 5 kosov skupaj)

- 3 litre vode iz pipe.


Vse skupaj je stalo par evrov, obe sodi sta pakirani po 500 gramov, torej za kar nekaj ponovitev priprav detergenta.




Asistentka Ema mi je naribala milo:

In ker včasih rada uberem kakšno bližnjico, sva ga stopili samo v enem litru vrele vode:

 

 Malo je trajalo vse skupaj, pa sva mešali in mešali in mešali in na koncu je zgledalo takole:

Da se hitreje shladi in sva lahko dodali obe sodi, sem dolila liter hladne vode in dobro premešala, nato sem dodala še zadnji liter hladne vode:

No, soda se je zaradi premalo mešanja zgrabila v grudice, zato sem zadevo rešila kar s paličnim mešalnikom in na koncu je zgledalo takole:

Prebrala sem, da se v kovinski posodi rade naredijo grudice, zato sva gel na hitro prelili v embalažo starega detergenta, v vsako toliko, da jo lahko dobro pretresem:

Evo, to je to. Moram rečti, da je to zelo malo dela, detergenta je dobre 3 litre, dozira se pa okrog 1-2 decilitra, odvisno od stopnje umazanosti perila. Po želji bi lahko dodala še 15 kapljic kakšnega eteričnega olja, pa ga nisem, saj detergent že tako lepo diši zaradi mila.

Če ne bi dodajala vode, bi vse omenjene sestavine samo zmešala in bi imela prašek za perilo, ki se ga dozira 1 ali 2 zvrhani žlici. To bi uporabila za belo perilo, a prašek imam še kupljen in ga bom naredila, ko tega porabim.

No, kako bom zadovoljna z učinkom pranja, še ne vem, a mislim, da bo v redu opralo. Kot naslednji projekt me mika detergent za posodo, ker mi kupljeni vsi razžirajo kožo na rokah, tisti ta boljši so mi pa predragi.. Potem pa naredim mogoče še tekoče milo, pa še kaj.... Res enostavne in poceni sestavine, pa še brez kemikalij, okolju prijazno. Probajte in delite svoje izkušnje še z drugimi.

Bodite lepo.

Foxi

Projekt "vrt brez prekopavanja"

Lansnko leto sem si tako za probo omislila sen majhen premakulturni vrtiček. Sicer zgleda kot grob, ampak nič hudega, za poskus je bilo dobro. Tako je to zgledalo:

Na ta grobek sem posadila vsega po malo, tudi posejala sem pod slamo in vse je res zelo lepo uspelo, celo fižol je pod slamo zelo lepo vzklil in ni imel težav prodreti skozi debelo plast slame. No, imela sem v načrtu, da zadevo letos razširim, pa jeseni nekako ni bilo časa, ne volje za širitev projekta. In tako je prišla pomlad, pa sva se odločila, da bova zadevo izvedla to jesen. Tako sem na eno od dveh večjih "tabel" klasičnega vrta že posejala grah, nizek fizolč, dve vrsti solato in rukolo, oranžno in rumeno korenje, gomoljno zeleno in peteršilj pa posadila čebulo, tako da imam zdaj že vse naštete vrtnine pod kopreno in vse so mi res lepo prišle ven, čeprav sem bila glede uspeha skeptična. Namreč, nikoli nisem bila navdušena nad vrtnarjenjem, še posebej, ko sem gledala mamo, kako cele dneve prebije na vrtu in okopava vrtnine. Iskreno povedano, kar se vsega tega okopavanja in pletja tiče, sem mnenja, da je to povsem nepotrebno delo. No, tako sem iskala alternative in lansko leto naredila ta permakulturni poskus.

Ugotovila sem, da je s tem kar nekaj dela, preden ga narediš, pa še veliko materiala rabim, ki ga nimam kje vzeti. Tako sem se letos odločila za še en poskus, spet nekaj drugega. Med brskanjem po netu sen naletela na forum Gartlc, kjer sem našla veliko koristnih debat in nasvetov in tako sem se odločila, da poskusim narediti vrt brez prekopavanja, ki mu na forumu rečejo "gibanica", v tujini pa je bolj znan kot lazanja vrt. Tako sem šla v našo komunalo in fantje so mi pripeljali tono in pol komposta, možu sem dala v roke lopato in motiko, potem pa gasa. Tole je nastalo v zadnjih dneh, pa še ni končano, ker nam kronično primanjkuje časa.

 To je pogled s terase. Tri nove gredice, približno po meter široke, zasute s kompostom, na potkah pa lubje. Na eno sem danes posadila jagode, ker mi Ema ni dala miru in sva enostavno morali iti nekaj sadit, pa po vsem vrtu sva posadili "smrdike", kot jim jaz rečem, oziroma žametnice. Nekje sem slišala, da bi naj odganjale polže, pa da vidimo ali to drži. Vse okoli gredic nameravam posipati pepel od pelet, ki se ga je to zimo kar nekaj nabralo, saj bi tudi pepel naj odganjal polže. Kar je pokrito s kopreno pa je še ostanek klasične grede, ki bo jeseni dobila novo podobo.

Tako to zgleda od bliže, prostora za sajenje je veliko. Kupila sem že sadike paprike in paradižnika, ki v varnem zavetju čakajo primernejši čas za sajenje.

Tole je pa stara klasična greda, kjer pod kopreno prav lepo rastejo vrtnine. Solata komaj čaka, da jo presadim v nove gredice in kakor hitro bo lepše vreme in več časa, se bom tega lotila.














Pa še nekaj fotk mojih sadik, ki bodo našle prostor na novem vrtu, pa tudi na lanskem permakukturnem, pa še kakšno novo si bom omislila.

Solatne kumare in v ozdaju cvetača

sramežljivo klijeta dve bučki, mogoče se še kakšna opogumi

ostanek solatnih kumar

lubenice niso tako pogumne, samo ena nekaj miga, ostale še nič, mogoče jim je premrzlo

brokoli je slabo prišel ven, a mogoče še bo kaj več. 

kar mi je še ostalo cvetače

tudi por bo

še ena melona in še več brokolija

melone

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

No, to bi bilo za danes to. Kar pridni smo bili zadnjih nekaj dni. Upam, da bo vrt lepo uspeval in bo vse lepo raslo. Če bo vse po planu, odpade štihanje in prekovanje, pa tudi okopavanje in pletje. Nekaj malega plevela bo že, ampak ne bi smelo biti sile. Če ga bo preveč, bom naredila pa še zastirko iz slame, ki mi jo je obljubil sodelavec.

Mogoče bomo sčasoma lahko pridelali dovolj zelenjave, da nam je ne bo treba več kupovati....


Bodite lepo.


Foxi