sobota, 18. april 2015

Projekt "vrt brez prekopavanja"

Lansnko leto sem si tako za probo omislila sen majhen premakulturni vrtiček. Sicer zgleda kot grob, ampak nič hudega, za poskus je bilo dobro. Tako je to zgledalo:


Na ta grobek sem posadila vsega po malo, tudi posejala sem pod slamo in vse je res zelo lepo uspelo, celo fižol je pod slamo zelo lepo vzklil in ni imel težav prodreti skozi debelo plast slame. No, imela sem v načrtu, da zadevo letos razširim, pa jeseni nekako ni bilo časa, ne volje za širitev projekta. In tako je prišla pomlad, pa sva se odločila, da bova zadevo izvedla to jesen. Tako sem na eno od dveh večjih "tabel" klasičnega vrta že posejala grah, nizek fizolč, dve vrsti solato in rukolo, oranžno in rumeno korenje, gomoljno zeleno in peteršilj pa posadila čebulo, tako da imam zdaj že vse naštete vrtnine pod kopreno in vse so mi res lepo prišle ven, čeprav sem bila glede uspeha skeptična. Namreč, nikoli nisem bila navdušena nad vrtnarjenjem, še posebej, ko sem gledala mamo, kako cele dneve prebije na vrtu in okopava vrtnine. Iskreno povedano, kar se vsega tega okopavanja in pletja tiče, sem mnenja, da je to povsem nepotrebno delo. No, tako sem iskala alternative in lansko leto naredila ta permakulturni poskus.

Ugotovila sem, da je s tem kar nekaj dela, preden ga narediš, pa še veliko materiala rabim, ki ga nimam kje vzeti. Tako sem se letos odločila za še en poskus, spet nekaj drugega. Med brskanjem po netu sen naletela na forum Gartlc, kjer sem našla veliko koristnih debat in nasvetov in tako sem se odločila, da poskusim narediti vrt brez prekopavanja, ki mu na forumu rečejo "gibanica", v tujini pa je bolj znan kot lazanja vrt. Tako sem šla v našo komunalo in fantje so mi pripeljali tono in pol komposta, možu sem dala v roke lopato in motiko, potem pa gasa. Tole je nastalo v zadnjih dneh, pa še ni končano, ker nam kronično primanjkuje časa.

 To je pogled s terase. Tri nove gredice, približno po meter široke, zasute s kompostom, na potkah pa lubje. Na eno sem danes posadila jagode, ker mi Ema ni dala miru in sva enostavno morali iti nekaj sadit, pa po vsem vrtu sva posadili "smrdike", kot jim jaz rečem, oziroma žametnice. Nekje sem slišala, da bi naj odganjale polže, pa da vidimo ali to drži. Vse okoli gredic nameravam posipati pepel od pelet, ki se ga je to zimo kar nekaj nabralo, saj bi tudi pepel naj odganjal polže. Kar je pokrito s kopreno pa je še ostanek klasične grede, ki bo jeseni dobila novo podobo.


Tako to zgleda od bliže, prostora za sajenje je veliko. Kupila sem že sadike paprike in paradižnika, ki v varnem zavetju čakajo primernejši čas za sajenje.
Tole je pa stara klasična greda, kjer pod kopreno prav lepo rastejo vrtnine. Solata komaj čaka, da jo presadim v nove gredice in kakor hitro bo lepše vreme in več časa, se bom tega lotila.














Pa še nekaj fotk mojih sadik, ki bodo našle prostor na novem vrtu, pa tudi na lanskem permakukturnem, pa še kakšno novo si bom omislila.

Solatne kumare in v ozdaju cvetača

sramežljivo klijeta dve bučki, mogoče se še kakšna opogumi

ostanek solatnih kumar

lubenice niso tako pogumne, samo ena nekaj miga, ostale še nič, mogoče jim je premrzlo

brokoli je slabo prišel ven, a mogoče še bo kaj več. 

kar mi je še ostalo cvetače


tudi por bo

še ena melona in še več brokolija

melone           
















No, to bi bilo za danes to. Kar pridni smo bili zadnjih nekaj dni. Upam, da bo vrt lepo uspeval in bo vse lepo raslo. Če bo vse po planu, odpade štihanje in prekovanje, pa tudi okopavanje in pletje. Nekaj malega plevela bo že, ampak ne bi smelo biti sile. Če ga bo preveč, bom naredila pa še zastirko iz slame, ki mi jo je obljubil sodelavec.

Mogoče bomo sčasoma lahko pridelali dovolj zelenjave, da nam je ne bo treba več kupovati....


Bodite lepo.


Foxi

Ni komentarjev:

Objavite komentar